Ščetarstvo Začetki ščetarske tradicije v Šmarci
Doslej znani podatki nam prikazujejo zanimivo zgodovino Nagličevega ščetarstva od 2. pol. 19. stoletja dalje. Leta 1874 je bil namreč Egidij Naglič (r. 1810 + 1894) iz Šmarce pri Kamniku, vpisan v register mojstrov kamniške zadruge raznih obrti kot ščetarski mojster. Ta vpis v obrtni register je dokaj nenavaden, saj je bil Egidij takrat star že 64 let, kar nam lahko ponudi upravičeno domnevo, da to ni mogel biti prvi in edini zapis Nagličeve ščetarske obrtne dejavnosti dotlej. Drugo generacijo ščetarjev pri Nagličevih predstavlja Egidijev najmlajši sin Jožef (r. 1859 + 1922), ki je ostal na domačiji v Šmarci, leta 1888 je od očeta prevzel ščetarsko obrt v Šmarci št. 1. Svoje izdelke je kupcem ponujal tudi z vizitko, na kateri se je v slovenskem in nemškem jeziku predstavil kot krtačar iz Šmarce pri Kamniku, ki izdeluje vsakovrstne v ščetarsko obrt spadajoče predmete.
Poslovna uspešnost je Jožefu Nagliču omogočila, da si je okoli leta 1890 zgradil novo, za tisti čas zelo sodobno stanovanjsko hišo z delavnico za ščetarske izdelke v pritličju. Temu naj bi botrovala podjetništvu dokaj naklonjen čas druge polovice 19. stoletja in konjunktura za ščetarske izdelke po ljubljanskem potresu leta 1895. Jožef je počasi a vztrajno razvijal in posodabljal svojo ščetarsko proizvodnjo in postal pomemben in prepoznaven obrtnik ščetarske stroke v širšem prostoru. V ščetarstvo je Jožef zgodaj uvedel tudi svojega prvorojenega sina Petra, ki se je po končani ljudski šoli na Homcu pri njem najprej izučil krtačarske obrti, da bi se kasneje med letoma 1911 in 1914 izpopolnjeval v ščetarstvu še pri ščetarskem mojstru W. A. Schmidt-u v avstrijskem Gradcu. Peter se je tako 1. decembra 1918 kot krtačarski delovodja zaposlil v očetovi domači delavnici.
Okoli leta 1910 naj bi bilo v Nagličevi ščetarni zaposlenih od pet do deset delavcev, poleg izdelkov za gospodinjstvo in pleskarstvo naj bi pri Nagliču v tem času izdelovali še ščetke za razne obrti in industrijo. Od leta 1911 do 1921 je Jožef Naglič ob že obstoječih obrtnih objektih dokupil še nekaj zemljiških parcel za izgradnjo novih, dodatnih objektov za obdelavo lesa in ščetarsko proizvodnjo. Verjetno sodi v čas konca 1. desetletja 20. stol. tudi preimenovanje naziva Nagličeve ščetarske obrti v Prvo kranjsko mehanično izdelovalnico krtač in čopičev Jos. Naglič & sin, Šmarca pri Kamniku, Kranjsko.