Strast do fotografije Čarobnost narave
Nagličevo oko je bilo obdarjeno za opazovanje in s tem povezano tudi z občudovanjem lepot narave in s simpatijo je na svojih poteh spremljal našo lepo in razgibano pokrajino. V srcu je gojil posebno pozornost do pomladnih mesecev, saj ga je prebujajoče se pomladno cvetje in okrasno grmičevje čudovitih oblik navdihovalo, istočasno pa tudi sproščalo. Tudi pogled na cvetoče sadno drevje je raznežilo njegovo mestoma rahlo melanholično dušo. V svojem Potopisu o romanju v Lurd s posebnimi občutki opisuje naravo ob odhodu. Peter začne: »Bilo je 11. maja 1908. Ta dan je bil odločen za odhod I. romarskega vlaka v Lurd. Dan je bil jako lep, nebo je bilo tu pa tam prepreženo z meglicami, spomladansko solnce pa je toplo sijalo na zelene griče in doline.«, ter ob vožnji z vlakom nadaljuje: »Lokomotiva je zapiskala, vozovi so se zganili in vlak jo je odpihal iz homške postaje proti beli Ljubljani. Vožnja je bila prijazna. Sadno drevje je nežno krasno cvetelo in nas spominjalo na prijazni Maj«.
Po drugi strani pa je posebno spoštovanje gojil do njenih mogočnih sil, kadar so povzročale katastrofe nepredvidljivih razsežnosti. V posebnem spominu je Petru, še kot ne 12 letnemu fantiču ostal dogodek, ko je naše kraje prizadel dokaj hud potres. V svojem zapisu iz leta 1920 se dogodka spominja takole: »Do tega časa so se pa tudi meni že leta nabrale in tu vmes je marsikaj prišlo, 1895 leta je v Ljubljani in daleč naokoli ravno o Veliki Noči zelo močan potres, ki je posebno Ljubljano močno porušil, tudi Šmarci ni prizanesel. Cerkev na Homcu je pa skoraj porušil, naša hiša je bila vsa razpokana in so jo dali zvezati z železnimi vezmi, z tem se je močno ojačila«. Pogosto je pogledoval proti nebu in opazoval različne formacije oblakov, še posebno v primeru, da se je bližala nevihta.
Iz ohranjenih namiznih koledarjev je razvidno, da je pogosto sledil vremenske napovedi. Natančno je popisoval temperature in v zimi meril debelino snežne odeje. Po svoji zanimivosti vsekakor izstopa mini vremenska reportaža, zajeta na štirih fotografijah, v zimi na prelomu iz leta 1951 – 1952. Znano je, da je bila po hidrometeoroloških meritvah to najbolj snežena zima v zadnjih sto letih.
Na hrbtni strani je opisal potek padavin, temperaturni režim, o izrednih razmerah, ki so vladale v Ljubljani pa nadaljuje: »Promet je bil za kakih deset dni prekinen v Ljubljani so bili mobilizirani odkidavanje s streha in ulic in odvažanje v strugo Ljubljanice, velikih krajih ga je bilo treba po železnici in cestah odkidavati.«
