Strast do fotografije Domači Kamnik z okolico

Zavzemanje za polnost življenja je Peter kljub podjetništvu udejanjal z različnimi aktivnostmi v takrat raznovrstnem društvenem življenju v Šmarci in na Homcu. Bil je član »abstinenčnega gibanja«, zelo aktiven je bil v Orlovskem gibanju, zanimanje za udejstvovanje v Izobraževalno prosvetnem društvu v Šmarci. Dogodkom, praznovanjem in slavnostim, ki so spremljali življenje tistega časa, včasih pomembnim, včasih malo manj, je vdahnil trajnost, še posebej so zanimivi njegovi panoramski zvitki, ki jih je izdeloval iz razvitih fotografij, na hrbtnih straneh pa je dodatno beležil komentarje. Konec tridesetih let dvajsetega stoletja je v Kamniku novica, da se je pri regulaciji Nevljice naletelo na okostje mamuta, dodobra predramila tudi širšo javnost. Naglič se je izkazal kot dober in ažuren novinarski fotograf in kmalu po začetku odkritja odkolesaril na prizorišče zgodovinske najdbe, ter posnel zajetno število motivov, ki reportažno prikazujejo zanimive faze arheoloških del pri odkopavanju okostja.

Istega leta so v Kamniku praznovali 20 obletnico nastanka tedanje države Kraljevine SHS s spominsko mašo pred narodnim domom, celoten dogodek pa so izkoristili tudi za odprtje spominske plošče na rojstni hiši generala Maistra na Šutni. Veličasten dogodek, ki se ga je udeležilo več tisoč obiskovalcev, je obiskal tudi tedanji ban, dr. Marko Natlačen, obe slavnosti tega dne pa je Naglič zabeležil s svojim aparatom in zapustil lep spomin na našega generala, enega največjih Kamničanov in eno najpomembnejših oseb v zgodovini našega naroda.

Ob pogostih Nagličevih obiskih kamniških planin je bila v osnovi skoraj vedno izhodišče Kamniška Bistrica, kamor so v letih 1933 – 1934 postavili lovsko kočo za kralja Aleksandra. Naročilo za izgradnjo v dolini Kamniške Bistrice je Plečniku posredoval kar beograjski dvor in je to tudi eden večjih objektov, ki jih je Plečnik ustvaril na Kamniškem. Peter Naglič je gradnjo objekta zopet spremljal v časovnih razmikih, iz posnetkov pa je razvidno Plečnikovo načelo, da je pri gradnji uporabljal materiale iz bližnjega okolja, v tem primeru sta mišljena predvsem kamen in les, saj je v marsičem tudi arhitektura tega objekta prilagojena tema dvema materialoma15. Plečnika pa so v letu 1935 angažirali tudi v Komendi za ureditev prostora med župnijsko cerkvijo in župniščem, tudi s postavitvijo svetilnika v spomin na Evharistični kongres v Ljubljani istega leta. Ob tem pa je Plečnik ustvaril še spomenik padlim v I. svetovni vojni s pomenljivim posvetilom »Molimo za zdravo pamet«, v premislek bodočim generacijam16. Na slovesnosti, ki je sledila meseca avgusta istega leta, je škof dr. Rožman blagoslovil celotno prenovo, Naglič pa je temu dogodku naklonil izredno pozornost, saj je za prepričljivo reportažo porabil kar tri filme.