Strast do fotografije Gospodarstvo na deželi

Vsakdanje življenje v prvi polovici dvajsetega stoletja je od naših prednikov na vasi zahtevalo precej fizičnega napora že zgolj za osnovno preživetje. Vaščani so bili primorani krepiti delovne navade, da so lahko solidno zadostili svojim potrebam po hrani. V iskanju boljšega pridelka so se združevali v razne skupnosti, kot so društva, zadruge ali podobno. Peter si je s svojim sodelovanjem v Izobraževalno prosvetnem društvu pa tudi v širši skupnosti nabiral znanje pri pridelavi hrane. V svojih zapisih iz leta 1910 omenja svoje ukvarjanje z vrtnarjenjem oziroma nabavo raznih sadik. Pri oblikovanju vrta se z mamo, ki jo neizmerno ceni, celo spre in takole opisuje dogodek: “Bilo mi je žal, da sem se jim (mami) tako odgovarjal, pa ker jeza človeka tako stemni, da ne ve kaj da govori, zato sem sklenil nič več se jeziti“. To dejanje, zanj neobičajno, vendarle kasneje obžaluje in se hitro pomiri. Je pa znal Peter poskrbeti tudi za kakšno hudomušno pripoved. Tako je dal na vrata sanitarij, ki so bila v sklopu domačega gospodarskega poslopja, napisati sledečo misel: “Tu se oddajajo mili darovi za izboljšanje kmetijstva“. Prav tako se preizkuša v izdelavi brezalkoholnega vina, ki mu dobro uspeva. Tako v svojem dnevniku iz leta 1910 na dan 28. prosinca opisuje: “Po kosilu sem šel na Poljane k Č. Gos. Janezu Kalanu, ki so bili v stanovanju pri Kregarju, nesel sem jim brez alkohola 1/4 l vina iz izabele, ki sem ga doma naredu iz domačega grojzdja, bil jim je všeč.“