Strast do fotografije Človeške usode z obrobja

Popotovanje skozi življenje mu je ponujalo različne motive, je pa Peter precej pozornosti in časa posvečal tudi ljudem različnih socialnih stanov, ne glede na njihov videz. Njegov objektiv je znal nagovoriti skupine ljudi, ki so spričo svojih težkih okoliščin tako ali drugače pristale na obrobju družbe. Na odmaknjene poti so jih potisnile lahko telesne hibe ter s tem povezana nesposobnost za delo. Pri otrocih je bila lahko usodna izguba staršev, lahko pa se je enostavno porodil protest proti uveljavljenim družbenim tokovom. S svojim globokim čutom za sočloveka se je znal zavedati tudi njihovih življenj. Skušal jih je sprejemati takšne kot so bili, v vsej njihovi nepopolnosti in šibkosti. Pritegnilo ga je razmišljanje o njihovih usodah, zakaj jim je Gospod namenil okušanje trpkega pelina v življenju. Verjetno se je sam v sebi spraševal, kaj je tisto poslanstvo, ki te loči od usode sočloveka, da bi nemara lahko tudi sam gledal življenje z nasprotne strani objektiva. Srečanja te vrste je znal ceniti in so mu bila dragocena. Zavedanje resnice, da je življenje včasih tudi nepredvidljivo in te lahko preseneti, ga je navdihovalo s spoznanjem, da se plemenita osebnost gradi na medsebojnem spoštovanju. Spoznal je dragoceno življenjsko resnico, ki upošteva modrost, da naj človek sestopi z odra, kjer nastopa lastni ego.