Strast do fotografije Romarska školjka
Pozitiven odnos do vere je v njem budil zanimanje za številna romanja, ki se jih je udeležil po naši deželi Rad je obiskoval romarske kraje, kjer je našel notranji mir in ostajal sam s seboj ter tako poglabljal svojo vero.. Romanj se je sprva udeleževal kar sam, kasneje pa tudi s celotno družino ali sorodniki. Eno izmed takih, na bližnjo Šmarno goro, takole opisuje v svojem komentarju k fotografijam: »Po končani službi Božji smo si privoščili malo kosilce kar na prostem na prijetni solnčni toploti posebno nam je prijala, ker smo je v tej pomladi malo užili. Nato je bilo zelo ugodno za razgled okolice, ki je bilo čisto ozračje daleč naokrog se je videlo, poslužil sem se tudi foto kamere.« Ga je pa romarska malha vlekla večkrat tudi preko meja svoje domovine, kjer si je nabiral globoke vtise in širil svoje duhovno obzorje. Leta 1908 se je udeležil I. vseslovenskega romanja v francoski Lurd, na katerem ga njegov fotoaparat ni spremljal. Že čez dve leti se je z romarji odpravil v Sveto deželo, tokrat že s fotoaparatom, s katerim je ustvaril lep romarski spomin. Večkrat se je mudil tudi v Rimu, tudi leta 1934, ko se je ob večdnevnem praznovanju v Rimu vršila proglasitev sv. Janeza Boska za svetnika. Peter v svojem potopisu iz tega dogodka doživeto opisuje cerkev Sv. Petra med službo Božjo: »Cerkev v notranjosti je bila veličastno okrašena in rasvetljena. To je lepoto hiše Božje zelo povzdignilo. V ospredju za glavnim oltarjem je bila krasno rasvetljena Sv. Trojica, imel sem vtis kakor, da bi prišel v raj.« Naslednjega leta pa je med svetovnim Evharističnim kongresom obiskal tudi Budimpešto.